Na električno kolo, namesto v avtomobil – ker nam je mar za okolje.
Pomen trajnostne mobilnosti in kako je povezana z električnim kolesom
Mobilnost je vsem nam zelo dobro poznan pojem, z njim se srečujemo vsakodnevno, nekoliko težje pa bi ga verjetno bilo definirati. Z etimološkega vidika izvira iz latinske besede »mobile« in v dobesednem prevodu pomeni gibljivost, premičnost. Poenostavljeno bi lahko zapisali, da opredeljuje premikanje od nekega izhodišča do cilja, na katerega bi želeli priti. Gre za eno naših temeljnih in najbolj pomembnih svoboščin, je bistvo našega obstoja in delovanja.
Vključuje številne načine premičnosti, med katere prištevamo:
- hojo,
- kolesarjenje,
- prevoz z različnimi motornimi vozili ali
- z alternativnimi oblikami, kjer v luči vse večje problematike onesnaženosti okolja čedalje pomembnejšo veljavo dobiva trajnostna mobilnost
Pri tem se srečamo z novim in zanimivim pojmom, za katerega smo prepričani, da ste ga že slišali. Zaradi zmotnega mišljenja mnogih, da je prednostna naloga trajnostne mobilnosti zmanjšanje premičnosti, je vsekakor prav, da nekaj besed namenimo tudi njej. Najlažje jo opišemo kot zagotovitev čim bolj učinkovite mobilnosti, ki hkrati prinese najmanj neželenih stranskih učinkov. Ali zapisano drugače, trajnostna mobilnost narekuje zadovoljitev potreb vsakogar po premikanju, pri čemer ni nihče ničesar prikrajšan, toda ob zmanjšanju prometa. Osredotoča pa se predvsem na izbiro sredstva, ki nam mobilizacijo omogoča, oziroma natančneje na izbiro pogona.
Cilji mobilnosti
Cilji tovrstne mobilnosti so usmerjeni
- v zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in
- s tem nižji ogljični odtis
Oboje pripomore k čistejšemu zraku, dvigu kakovosti življenjskega standarda, najpomembnejše pa je izboljšanje javnega zdravja in socialne upravičenosti.
Trajnostna mobilnost je neposredno povezana tudi z nižjimi ekonomskimi stroški, vključuje pa hojo, klasična in NewBike e kolesa, uporabo javnega potniškega prometa, kot je vlak ali avtobus, ter številne druge oblike. V podjetju NewBike nas izredno veseli, da smo v zadnjem času lahko priča trendu, ki nakazuje vse pogostejšo rabo predvsem električnega kolesa kot obliko prevoznega sredstva, kar je med drugim tudi eden naših najpomembnejših konceptov v okviru trajnostne mobilnosti, h kateremu stremimo.
Kako močno smo v Sloveniji vezani na avtomobile?
Neizpodbitno dejstvo je, da se vozni park v vseh evropskih državah, med katerimi ni izjema niti Slovenija, še posebej v zadnjem času znatno povečuje. Eurostat (statistična služba Evropske unije, odgovorna za objavo kakovostnih, vseevropskih statističnih podatkov in kazalnikov) je pred kratkim izvedla izredno zanimivo raziskavo, s katero je želela ugotoviti število avtomobilov v državah članicah Evropske unije na 1000 prebivalcev. Raziskava je pokazala, da znaša evropsko povprečje kar 530 avtomobilov. Naša država se je s 550 avtomobili na 1000 prebivalcev uvrstila celo nad povprečje Evropske unije in dosegla z okoljskega vidika nezavidljivo 10. mesto.
Pogled na slovenski vozni park skozi številke
Lastništvo avtomobilov v neki državi je v neposredni povezavi s smernicami, ki narekujejo tamkajšnje življenje, po številu motornih vozil glede na skupno število prebivalcev pa smo premagali celo gospodarsko bolj razvite države, kot so Nemčija, Avstrija in Francija. Raziskava je žal pokazala, da zmanjšanja v kratkem ne gre pričakovati, kvečjemu je verjetnejše še dodatno povečanje.
Zaskrbljujoči so podatki, ki nakazujejo na upad števila oseb na gospodinjstvo, dvig povprečnega števila avtomobilov na gospodinjstvo in obenem zmanjšanje povprečne razdalje, ki jo prepotujemo z avtomobilom.
V skladu z javno dostopnimi podatki Statističnega urada Republike Slovenije, naj bi bilo v naši državi registriranih približno 1,154.000 vozil (številka je zaokrožena, saj se vsakodnevno spreminja). Zapisano nekoliko drugače, na tri polnoletne prebivalce imamo dva avtomobila, na gospodinjstvo pa kar 1,4. Če vzamemo v zakup predstavljene ugotovitve skupaj z izračunom, da se je pri nas v 30 letih število avtomobilov podvojilo, lahko veliko lažje razumemo mnogokrat slišano trditev, da smo Slovenci znani po izredni ljubezni do avtomobilov.
V podjetju kolesa NewBike poudarjamo, da smo na avtomobile na splošno pretirano navezani, kar je posredno in neposredno povezano z mnogimi neprijetnimi posledicami na življenjsko blaginjo.
Promet in vpliv na okolje
Promet poleg industrijskih obratov predstavlja največji vir onesnaženja prostora, v katerem živimo. Ali ste vedeli, da je 25 odstotkov ozona in kar 38 odstotkov vseh trdnih delcev, ki nastanejo v Evropi, posledica prometa? Ste seznanjeni, da je onesnažen zrak dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, pljučnih bolezni in mnogih drugih obolenj? Kaj pa pravite na podatek Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je ocenila, da je onesnaženje, ki je posledica prometa, na letnem nivoju povezano z 385.000 prezgodnjih smrti? Kako pa vi prispevate k zniževanju te številke? Vsaj večina po veliki verjetnosti ne prav dosti.
Problematika izdelave in poganjanja motornih vozil ter primerjava z električnimi kolesi
Ljudje se premalo zavedamo, da ogromno onesnaženosti nastane že v samem procesu izdelave avtomobila, po ocenah nekaterih strokovnjakov je izdelava celo bolj sporna kakor vožnja. Če smo povsem natančni, se onesnaževanje okolja pravzaprav prične že s pridobivanjem surovin in proizvodnjo različnih materialov, ki gradijo sestavne dele naših avtomobilov. Ne pravijo zaman, da vozila z motorjem na notranje izgorevanje zemljo in zrak onesnažijo še preden sploh zapeljejo na cesto. To se navadno kaže z izpustom ogromnih količin toplogrednih plinov v ozračje, kar še poveča učinek tople grede in pomembno prispeva k globalnemu segrevanju. Za razliko od avtomobilov, je vsako mestno kolo NewBike zgrajeno iz okolju prijaznih materialov, izdelava pa poteka pod strogim nadzorom in v skladu z najvišjimi naravo varstvenimi smernicami.
Največjo težavo v povezavi z avtomobili pa prav gotovo predstavljajo fosilna goriva, ki so potrebna kot pogonska sredstva. Problematika se prične že s črpanjem nafte in njeno predelavo v derivate, katere poznamo kot različne oblike fosilnih goriv.
Grožnja okolju se nadaljuje med vožnjo, ko vozila v ozračje spuščajo nepregledne količine škodljivih emisij. Vožnja s klasičnim ali električnim kolesom na okolje ne pušča nikakršnih posledic, kar je izrednega pomena za zmanjšanje ogljičnega odtisa.
Ali je množična uporaba avtomobilov upravičena?
Pri vsem tem je najbolj sporen podatek, da je povprečna dolžina 60% poti, katere Slovenci opravimo z avtomobilom, krajša od šestih kilometrov. Skoraj polovica poti pa naj bi bila krajša celo od dveh kilometrov. Nedvomno gre za razdaljo, katero bi bila večina od nas zmožna opraviti peš ali s kolesom. Če bi spremenili svoje potovalne navade in se za krajše razdalje, kot je denimo odhod v službo, v trgovino ali po drugih opravkih v mestu, odpovedali uporabi avtomobila in uporabili sodobno električno kolo, bi bistveno prispevali k zmanjšanju prometa in nižjemu izpustu škodljivih emisij.
Namesto vožnje z avtomobilom izberimo električno kolo v trgovini NewBike!
Kolesu v današnjem času vse pogosteje pripenjamo naziv »alternativa avtomobilu«. Skladno s tem moramo tudi v Sloveniji narediti korak naprej, za odhod na pot pa namesto avtomobila pogosteje izbrati kolo.
Avtomobili naj bodo tako rezervirani za vožnjo na daljše razdalje, če naših potreb ne more zadovoljiti ena izmed oblik javnega potniškega prometa, ali pa za prevoz večjega števila ljudi oziroma kosov prtljage. Resnici na ljubo, avtomobilom se povsem odpovedati ne moremo, saj vsemu navkljub v večini primerov še vedno predstavljajo najhitrejšo in najuporabnejšo obliko prevoznega sredstva. Prav tako vožnjo s kolesom odsvetujemo v izrazito slabih vremenskih pogojih, kot so denimo močni snežni ali deževni nalivi.
Saj veste, kako pravijo, včasih ljudje potrebuje(m)o le nekaj spodbude. Zaključek pa bomo povzeli z upanjem, da boste tudi vi, spoštovani bralec ali bralka, vsaj razmislili o svoji spremembi potovalnih navad. Neizpodbitno dejstvo je, če bi samo nekajkrat na teden kot prevozno sredstvo uporabili kolo namesto avtomobila, bi globalno segrevanje za naš svet predstavljalo veliko manjšo težavo, prostor, v katerem živimo, pa bi postal občutno čistejši in tudi izrazito bolj zdrav. Prav takšna kolesa, torej za vsakodnevno potovanje v službo in nazaj, v šolo in nazaj, najdemo v prvi specializirani kolesarski trgovini NewBike, na Šmartinski 106 v Ljubljani. Vljudno vabljeni.